…IN POTEM JE BILO MOČVIRJE
IGRA V NEBESIH IN ZEMLJI
Na začetku je bil bog,
pred njim,pred tem začetkom pa le še siva,pusta praznina.Siva praznina je starja,bolj večna.Nikogar in ničesar ni potrebovala,še časa ne,prostora še manj.Bog pa se je naveličal večne sivine,puščobe in praznine.Začel je misliti.A namesto da bi premišljal in premislil stvari razumno in politično,se mu je sprostila domišljija-začel je ustvarjati.Zakaj rekel si je:dolgčas nam je samemu biti.Ustvarimo si nekaj lepega.In ker je bil vsemogočen,si je ustvaril nebo,ki se je po njem lahko po mili volji sprehajal.Razsvetlil si ga je s tisočerimi zvezdami in tisočerimi sonci in s tisočerimi meseci,da bi ne bila kdaj noč.In bilo je svetlo v nebesih ko v cerkvi,kadar so prižgane vse luči in sveče;in še svetleje je bilo,da ni moč ne povedati,ne opisati.Sprehajal se je bog po tem tako blesteče osvetljenem nebesu,a se mu je kmalu spet zazdelo pusto in prazno pa si je dejal:-Ustvarimo nekaj živega,da ne bom tako sam.-Premišljal je,in ker se je imel rad,domišljija pa se mu je spet sprostila,si je rekel,da bi ne bilo napak,če bi imel kaj,kar bi ga razveseljevalo in častilo.Ustvaril si je legije angelov,bataljone nadangelov,kerubov in serafov.Vsem na čelo pa je ustvaril in postavil Luciferja,ker ne gre,da bi sam pazil na vso to velikansko vojsko.In legije angeleov z nadangeli,kerubi in serafi so mu prepevale prečudovite pesmi in brenkale na harfe,da je grmelo po nebesih.Lucifer pa,ki je bil tako mogočen,je hotel postati še mogočnejši.Začutil je v sebi slast oblasti in slo po slavi pa si je dejal:-Zakaj ne bi sam postal ko bog mogočen,zakaj ne bi kori angelov prepevali in mene častili,ki dajem dnevne zapovedi vsem?-Spuntal je torej angele bogu in začel z uporom.-Vs5 angeli pa se vendar niso hoteli upreti,zvesti so ostali bogu tudi kerubi in serafi,ki niso marali vsemogočnega in domišljavega Luciferja.Povedali so bogu o zaroti,ko se je revolucija že začela.Nakar je bog poklical k sebi najspretnejšega med poveljujočim kadrom,nadangela Mihaela,mojega patrona,kerube in serafe pa k vojnemu posvetu.Nadangel Mihael je zbral vse bogu zveste legije angelov.Začela se je velika bitka,ki je trajala dober teden in še nekaj čez.-Ko je bog videl,da se zmaga nagiblje na njegovo stran,je šel ustvarjat peklo,kamor bi pregnal uporne angele z Luciferjem vred in jih tako večno kaznoval.In ko jih je nadangel Mihael potolkel do kraja,jih je sam bog premagane pahnil v večni ogenj,da bi se v njem pekli.-Pahnjeni tja so pa takoj zogleneli.Zrasla jim je po telesu nezgorljiva dlaka,nad zadkom so jim zrasli repovi,ki jih kot angeli niso imeli,na čelu pa rožički,jeziki so se jim podaljšali in postali močno rdeči.Postali so podobni živalim,namesto dobrote pa se jim je v srce naselila hudobija in grdobija,sama zloba.
Ko se mu je tako in to zgodilo v nebesih,si bog ni hotel ustvarjati še večjih,še bolj blestečih;novih,boljših angelov pa tudi ne.Da pa vendar ne bi živel v golem brezdelju,večno poslušal iste pesmi,iste orglice,citre in harfe,dremal pa tudi ne bi rad,se mu je spet sprostila ustvarjalna domišljija,pa si je dejal:Z angeli ni mnogo prida.Ustvarimo si zemljo,na zemlji paradiž,vanj pa naselimo človeka.Morti nam bo ta bolje in zvesteje služil.-Rekel si je in glej,že se je iz megle izvila ploskev-zemlja,in že so se začele zbirati vode v morje,vanj so pa so se stekale reke,med vsemi pa dve najimenitnejši-Tigris in Evfrat.Med njima je bog ustvaril paradiž,ki za nebesi ni bil nič slabši,vse je cvetelo,na drevju je sadje kar naprej zorelo,po paradižu so pa tekli potočki medu in mleka.In najbolj krvoločne zveri so v paradižu ležale po trati in pri grmovju krotke kot ovce,po drevju pa prepevale zlatokljune ptice.Levi,tigri,krokodili,volkovi,kače velikanke-vse bi lahko pobožal,ne da bi se ti kaj zgodilo.In vse je znalo govoriti.
……..
Uvod iz knjige Miška Kranjca Mladost v močvirju,po naključju najdene te dni v antikvariatu ob Ljubljanici.
Za 1 evro sem dobil knjigo in prgišče podarjenih češenj iz štajerskih krajev,potem sem kot zadovoljen popotnik iz province poniknil v mestni ulici.
Junij 7th, 2009 at 8:36 popoldne
Zadnja leta sem veliko energije posvetil raziskovanju zgodovine planeta Zemlja in človeka v tej luči.Spoznanja poskusil umestiti tudi v oseben življenjski slog.
Končni rezime potom uporabe sekundarnih virov in množiced zdravorazumskih sklepanj,ki so vsa pokrila prvotne predpostavke je,da je človek evolucijsko bitje,ki se je v zadnjih desettisoč letih iz nomada prelevil v čebelje ¨državno¨bitje z vsemi strukturami ki mu pritičejo.
Izhajajoč iz zgornjega teksta je religija produkt njegove želje po moči in in razlagi domnevno nerazumljivega in ne nekaj kar bi imelo neko realno podstat v nekih svetovih,katere le ta iluzionistično prikazuje.
No če ne drugega pa svet dela vsaj bolj pisan,tako nismo vsi popolnoma identični,četudi bi bil čas da se prenehemo slepiti.
Junij 9th, 2009 at 10:09 dopoldne
lijepi pozdrav, boro
http://budan.blog.hr/
Junij 9th, 2009 at 10:22 dopoldne
Rada imam stare knjige. Vesela sem zate, da si dobil za 1 evro nekaj, kar imaš rad.
Junij 9th, 2009 at 11:19 dopoldne
Pred dvema letoma se je utrnila želja posedovati nekaj kar ima neko težo,nekaj iz drugega časa in prostora.In tako sem jih res nekaj nabral,a strast se je že dokaj ohladila.Zavoljo filistrskega cincanja nisem vzel kaj Kafkinega ali eno lepo delo(izredno lepa vezava) Maxa Broda,celo Kapital bi lahko dobil za zmeren denar.No ja…
Tri nabranke so mi posebej pri srcu,ena od samega Henrya Forda,druga z predgovorom Josefa Goebellsa v pamletu Die Juden in Deutschland,ki mi jo je znanec našel na podstrešju v Grazu in tretja,ki opisuje delovno gradivo osebe iz sodne veje oblasti po imenu Rudolf Moschkotevz.,ki je v Windisch Feistritz eno in isto knjigo uporabljal v rajnki Avstriji,kraljevini južnih Slovanov,v okupirani Südmarki in še celo v novi FLRJ,le zorni kot uporabe in jezik je spreminjal.
Človek bi sklepal da so do malega človeka vse oblasti enake,le fasade se zamenjajo.
Miško Kranjec je bil sodobnik mojega famoznega prastrica Daniela,ki ga danes še vedno slavijo kot svetnika,čisto zares in čisto uradno.In v maniji ideološkega obračuna so ga v nekem času v nemar dajali in drugega povzdigovali tja kamor po izrazni moči enostavno ne sodi.
Morda tudi zavoljo tega ta tekst,morda pa tudi kar tako..
Pozdrav obema,pa še komu…
Junij 10th, 2009 at 10:10 dopoldne
Zanimivo pisanje Miška Krajnca, ki se je dotaknil bistva vsega stvarstva malo skozi oči relijege, mitologije - k temu dodal še malo čarobnega napoja. Ločuje dobro in zlo.
Kaj menim jaz. Dan in noč, dobro in zlo, minus in plus : vse to je v nas in tudi izven nas. Katero stran bomo izbrali? Verjamem v svetove duše, ki je nad nami. Kaj je to? Kaj je izvor vsega stvarstva? Kaj je dokazljivo in kaj ni dokazljivo? Kaj je realnost in kaj je domišljija? Bit zavednega in nezavednega?
Evolucija - razvoj: se še vedno dogaja. Mar je res samo to? Narava v nas in tista izven nas?
Drevo je življenje? Tudi mi smo življenje. Mar smo tudi mi drevesa? Korenine - geni - nagon - vest - zavest - nezavest - privzgojeno, pridobljeno, čustva, čuti - vplivi - svobodni in znova povezani - naša zapuščina - duša, srce, telo um, usoda, učenje … Tarot je igra življenja, vloge ki so nam dane - prirojeno, pridobljeno, priučeno / zavedati se, nezavedati - znova domišljija in realnost - preračunljivo, spontano … prepustiti se, se zavreti … Večna iskanja in raziskovanja … skrivnost - vidno, nevidno, jasno - nejasno, vesovlje v nas in tisto izven nas - vera - Smisel vere? Verska prepričanja. Zakaj verovati v tisto kar nam ne prinaša dobrega? kaj je dobro kaj je slabo? Vse barve sveta?
Kako povezati vse to? Mar je smiselno sploh povezovati? Svoboden, nesvoboden? Harmonija, disharmonija - Vaši, naši, njihovi?
Voda, ogenj, zrak, zemlja - eter? Ljubezen?
Takole malo naštevam - nepovezano. Kar mi je pač prišlo na misel. Še veliko bi lahko spisala.
Zato se ne preveč poglabljati v to. Bolj so vprašanja… Ustvarjalni duh? Umetnost? Veselje, sreča, vzhičenost, prevzetost - znova ljubezen, kar želimo, kar hočemo, kjer se najdemo, kjer smo svoji, kjer uživamo, kjer smo srečni - kjer se dokaženo, kjer smo malo svobodni.
Se pa strinjam s tem tvojim zapisom:
” da je človek evolucijsko bitje,ki se je v zadnjih desettisoč letih iz nomada prelevil v čebelje ¨državno¨bitje z vsemi strukturami ki mu pritičejo.”
In mislim, da nas edino še osvobaja ustvarjalni duh - umetnost … tukaj vidim delčke, ki nas osvobajajo. A koliko je ta duh močan, da bo preživel - Tudi to je umetnost? Tudi to je umetnost preživeti in živeti.
Bodi mi nad vse lepo - oprosti, naredila sem najbrž en mali kaos na tvoji strani. Preveč vrašanj? Kaj je resnica in kaj ni resnica? Kje sem? Kje si?
Če vse zložimo v škatlice - smo se zaprli ali odprli? 
Popolnost, nepopolnost? Najti tudi v nepopolnosti popolnost? 
najti v popolnosti nepopolnost? 
Mar je smiselno vedeti? Kdo sem? Kdo si?
Dovolj je… Krasen dan ti želim in vsem na tvoji strani
Junij 10th, 2009 at 11:59 dopoldne
Kaos je naravno stanje stvari,urejenost je vedno le navidezna.Tako,da ni sile ali hudega.
Iz teksta,ki niti ni zelo različen kanonskim tekstom(četudi ima hudomušno noto)je zlahka moč izbrskati profil stvarnika nebes in Zemlje,.
Vsekakor ni vsemogočen,saj ima že s svojimi oprodami nenehne težave,tudi popolni ni,občasno kaže znamenja maščevalnosti,celo akutne krutosti.
Če sem iskren z njim ne bi šel niti enkrat na kavo.
Lep pozdrav in lepo da si se razpisala,me veseli…