Tokrat zgodba v stilu samega Možakarja,četudi dvomim,da bom znal poiskati zaplet,doplet in razplet ter poanto na podoben način kot on.Ker je v tem novo izumljenem žanru nedvomno nenadkriljiv.
Zgodba je k sreči resnična in izhajajoča iz krajev,ki leže nekoliko severneje od njega,torej iz širšega okoliša naše prestolnice.In tako je upanje da mi bo jo uspelo kakovostno predstaviti,zavoljo njene resničnosti namreč,kanček večje.Resnica ima svojo izpovedno moč.
Neki nepridiprav je šel na pohod,ki se je običajno začenjal ponoči in se običajno pred koncem noči tudi končeval.Šel je namreč v službo,po poklicu je namreč bil Robin Hood sodobne sorte.Jemal je tistim katerim je mogel in prodajal tistim,ki so želeli kupiti,brez da bi izdajal zakoniti račun in odvedel DDV.Tako je v enem izmed pohodov krjaveljske sorte prišel v kratkoročno posest prav lepega kolesa.Dodati pa moramo,da so za razliko od Krjavljevih,vse njegove njegove zgodbe bile čisto in zares resnične.O njih so imeli podatke tudi uradni organi,saj je moj vir informacije itak iz tega kroga.
In ker si s kratkoročno sposojenim kolesom(po njemu je šlo za poseben način delitve nepovratnih sredstev)ni znal pomagati ga je kanil prodati.In ga je dal na ¨trg¨.A ker je sreča pogosto opoteča in tovrstni prodajni trgi vedno na robu kriznega,močno neelastični, mu je slednja,sreča namreč,obrnila hrbet.In tako se nebodigatreba domisli izvirne ideje,hej,kaj ko bi kolo prodal kar nekdanjemu lastniku!Saj,čemu pa ne..Ta bi ga morda znal rabiti!
In res,ko se srečata ga vpraša,čuj,a veš,imam eno lepo kolo preveč,pa bi ga prodal,cena je pa zmerna,saj veš …
Nesrečni pešak,oba sta se namreč dobro poznala,se vznemiri in hitro odvrne,hej,a ti veš,da so meni nedavno ravno ukradli skoraj novo kolo.Jebemti,bi pa res rabil drugega.Koliko pa stane?Ma saj veš,zate bi ga dal po prav posebni ceni,pa veš,da jaz itak nisem nikoli sodil med drage trgovce.
Nakar mu ga nebodiprav prešerno pokaže in potencialni kupec se priduša,pa ravno sam sem imel takega,ta je pa res dobra.
A glej ga zlomka,kmalu si podata roki,denar zažvenketa in odideta vsak po svoji poti.In kolo se tako vrne k nekdanjemu,tokrat spet srečnemu lastniku.In še vrednost kolesa v suma summarum računu mu je skokovito narasla.
Kaj se more,tak je ta svet.

Ta prispevek je bil dodan v Nedelja, Julij 12th, 2009 ob 7:02 popoldne in je uvrščen v kategorijo Prosto. Komentarjem na ta prispevek lahko sledite s pomočjo RSS zaznamka RSS 2.0 . Lahko komentirate, ali ustvarite trackback z vašega spletnega mesta (PING).