Posredujem noro zanimivo temo!

Znanstveniki ponarejali podatke o globalnem segrevanju

Pred kratkim je na splet prišla novica, da so odgovorni znanstveniki na univerzi vzhodne Anglije (University of East Anglia), prirejali podatke o dvigovanju podnebnih temperatur z namenom vplivanja na splošno prepričanje, da za podnebnimi spremembami stojijo človeški izpusti CO2. Novice v naših medijih na žalost niste mogli zaslediti, saj je noben od velikih časnikov, ne STA in ne 24ur, vsaj, kar je meni znano, ni objavil.

Za kaj gre? Skupina hekerjev je vdrla v strežnik oddelka za raziskovanje podnebja (Climate research unit) pri zgoraj omenjeni univerzi ter ukradla tisoč in več elektronskih sporočil, ki so si jih izmenjevali znanstveniki od konca 90-ih let do danes. Morda to ne bilo tako alarmantno, če ne bi omenjeni oddelek preko svojih znanstvenikov pridruženih k IPCC vplival na odločitve in poročila le-tega.

Stran, kjer si sporočila lahko sami preberete (ter tudi iščete po njih z geslom), je tule:

http://www.eastangliaemails.com/index.php

Po pregledu se je izkazalo, da so znanstveniki prirejali podatke ter grafe o dvigu temperatur, brisali dokaze, ki govore nasproti antropogenim vzrokom za globalno segrevanje, ter se dogovarjali, kako k debati o podnebnih spremembah ne spustiti znanstvenikov, ki so skeptični do tega. Članek, ki povzema najbolj obremenjujoče dele, je objavil angleški Telegraph:

http://blogs.telegraph.co.uk/news/james … l-warming/

Zgodbo je objavil tudi BBC

http://news.bbc.co.uk/1/hi/sci/tech/8370282.stm

Zgolj z enim člankom, ki pa dvomi o teži oz. posledicah razkritij, se je zgodba pojavila tudi na Reutersovi spletni strain:

http://www.reuters.com/article/newsOne/ … GR20091123

Da pa elektronska sporočila niso samo ‘čudna’ ter nedolžna, pa meni nekaj vrhunskih znanstvenikov, ki pozivajo, da se znenstvenike, vpletene v škandal, odstrani iz IPCC ter debate oz. da se jih tudi sodno preganja:

http://infowars.net/articles/november20 … egate2.htm
http://infowars.net/articles/november20 … Pilmer.htm

Podobnega mnenja so tudi nekateri ameriški senatorji, ki zahtevajo uradno preiskavo:

http://www.infowars.com/inhofe-announce … -fox-news/

Dodatne obremenilne dokaze je prispeval tudi Foxov novinar Steve Millopy, ki je 2 leti nazaj poslal anketni vprašalnik o globalnem segrevanju 345 ameriškim znanstvenikom. Eden izmed njih je bile eden baje vodilnih IPCC znanstenikov Kevin Trenbeth, ki naj bi takrat zatrjeval, da je CO2 glavni gonilnik segrevanja. V njegovem elektronskem sporočilu s 14. oktobra pa lahko preberemo, da znanstveniki pravzaprav ne vedo veliko o vzrokih klimatskih sprememb:

»How come you do not agree with a statement that says we are no where close to knowing where energy is going or whether clouds are changing to make the planet brighter. We are not close to balancing the energy budget. The fact that we can not account for what is happening in the climate system makes any consideration of geoengineering quite hopeless as we will never be able to tell if it is successful or not! It is a travesty!«

Zbirko člankov, ki zadevajo celoten dosedanji potek zgodbe, lahko najdete tukaj:

http://www.infowars.com/climategate-for-dummies/

Dejtvo je, da t.i. znanstveni konsenz o globalnem segrevanju še zdaleč ni zaključen kot to trdi Al Gore. Do sedaj je Oregonsko peticijo, ki zahteva zavrnitev mednarodnih klimatskih sporazumov, ki temeljijo na trditvah, da je CO2 škodljiv za podnebje, podpisalo čez 31.000 ameriških znanstvenikov, od tega čez 9.000 doktorjev znanosti:

http://www.petitionproject.org/

Zaradi izključitve iz. debate oz. ignoriranja, so se odločili, da bodo tožili Al Gora:

http://www.youtube.com/watch?v=FfHW7KR33IQ

Znanstveniki so osnovali Non-governmental international panel on Climate Change (NIPCC) ki je svoje zaključno poročilo objavil letos:

http://www.nipccreport.org/aboutNIPCC.html,

V njem si lahko preberete tudi zdodovino medvladnega IPCC, ki je bil ustanovljen leta 1986 kot skupni projekt Svetovne meteorološke organizacije (World meterorological organization) ter Okoljskega programa pri Združenih narodih (UN Environmental programme). Pomembno je vedeti, da so glavni sodelavci pri IPCC-ju predlagani s strani vlad in ne znanstvenih organizacij. IPCC je do sedaj izdal 4 poročila (1990, 1995, 2001 ter 2007). Vsa poročila so bila močno kritizirana s strani znanstvenikov. Eden izmed kritikov IPCC je tudi slovenec g. Anton Komat, ki navaja, da v IPCC-ju niso zastopani ne geologi in ne astronomi. Nedavni intervju z njim si lahko preberete na tej strani:

http://www.katedra-on.net/index.php?opt … 3&Itemid=1

Med kritiki antropogene teorije je tudi anglež Piers Corbyn, sodelavec pri Weather Action, podjetju, ki izvaja dolgoročne vremenske napovedi na podlagi sončeve aktivnosti:

http://www.weatheraction.com/pages/pv.a … t1&fsize=0

Gospod Corbyn se je pojavil tudi v filmu Great global warming swindle (2007), v katerem so nanizani razlogi proti antropogenim razlogom za klimatske spremembe. Lahko si ga pogledate tule:

http://www.moviesfoundonline.com/great_ … windle.php

Torej, kakšne zaključke lahko potegnemo iz celotne zgodbe? Prvič, znanstvena debata o globalnih podnebnih spremembah še zdaleč ni zaključena. Drugič, poročila IPCC so najmanj dvomljive narave, če ne v veliki meri prirejena, da se skladajo z antropogeno teorijo. Tretjič, na tisoče znanstvenikov je, ki bi si želeli jasne in poštene razprave, pa do sedaj niso dobili priložnosti, deloma zaradi blokad, ki so jih postavljali njihovi kolegi, deloma pa zaradi ovir velikih medijev. Slednje se dobro kaže tudi pri nas, kajti kot rečeno, do sedaj ni bila objavljena nobena novica o ukradeni e-pošti. Kljub dejstvu, da gre za zelo veliko novico, ki bi utegnila močno vplivati na sprejemanje mednarodnih sporazumov (sploh pa naslednjega v Kobenhavnu) o omejevanju izpustov toplogrednih plinov. Čudno, se vam ne zdi?

Ljudje si zaslužimo pošteno in transparentno razpravo, v kateri sodelujejo vse stroke, ki se na tak ali drugačen način ukvarjajo s podnebjem. Osebno nisem zadovoljen z argumentum, da je CO2 glavni faktor sprememb. Deloma tudi zato, ker je vodna para prav tako toplogredni plin in je je v ozračju neprimerno več kot ogljikovega dioksida, pa je nihče ne omenja. Nisem zadovoljen s tem argumentum in ne želim podpirati sprejemanja drage zakonodaje, ki ne bo prinesla nobenih rezultatov, zgolj stroške. Zato nasprotujem mednarodnim sporazumom o CO2 vse dokler se ne pride do pravih nedvoumnih znanstvenih zaključkov glede vzrokov podnebnih sprememb.

Upam, da si boste vzeli čas in pregledali vse zgornje povezave ter, če menite, da pri vsej zgodbi nekaj ni v redu, to sporočilo poslali naprej tudi drugim, od znanstvenikov zahtevali nepristranske raziskave, od medijev pa nepristransko poročanje. Imamo pravico vedeti. Vsakršni komentarji na članek so več kot zaželjeni.

Obenem pa pozivam tudi vse slovenske medije, naj bodo pošteni ter objavijo zgodbo o kraji omenjene e-pošte. Torej, Slovenska tiskovna agencija, Delo, Večer, Dnevnik, Mladina, Pop TV ter TV Slovenija, članek bo poslan vsem vam (na e-naslove spodaj), pa bomo potem videli iz kakšnega testa ste.

- - - - - - -
Slovenska tiskovna agencija

- Bojan Veselinovič (direktor): tajništvo@sta.si
- Alen Pivk (v.d. odgovornega urednika): alen.pivk@sta.si
- uredništvo: desk@sta.si
- zunanjepolitično uredništvo: zunanja@sta.si

Delo

- centralna redakcija: centralna@delo.si
- zunanjepolitična redakcija: zunanja@delo.si
- Nedelo: nedelo@delo.si
- Mag: mag@delo.si
- Internetno Delo: internet@delo.si
- Znanost: znanost@delo.si
- Pisma bralcev: pisma@delo.si

Večer

- Tomaž Ranc (namestnik direktorja in odgovornega urednika): tomaz.ranc@vecer.com
- Slavko Vizovišek (pomočnik namestnika ter notranjepolitična redakcija):
desk@vecer.com
- Sonja Ploj Ratanc (centralna redakcija): desk@vecer.som
- Vojislav Bercko (zunanja politika): zunanja@vecer.com
- Zvone Štor (urednik spletnih strain): zvone.stor@vecer.com
- Internetni Vecer: internet@vecer.com

Dnevnik

- Ali Žerdin (odgovorni urednik dnevnika in dnevnik.si): ali.zerdin@dnevnik.si
- Zlatko Šetinc (odgovorni urednik Nedeljskega dnevnika): zlatko.setinc@dnevnik.si
- Vaso Gasar (namestnik odg. urednika Nedeljski dnevnik): vaso.gasar@dnevnik.si
- Antiša Korljan (urednik centralne redakcije): antisa.korljan@dnevnik.si
- Dušan Nograšel (novinar): dusan.nograsek@dnevnik.si
- Milivoj Furlan (novinar): milivoj.furlan@dnevnik.si
- Tomi Gračanin (novinar Dnevnikov objektiv): tomi.gracanin@dnevnik.si
- Blaž Petkovič (novinar Dnevnik.si): blaz.petkovic@dnevnik.si
- Nina Pihlar (novinar Dnevnik.si): nina.pihlar@dnevnik.si
- Boris Upelj (novinar Dnevnik.si): boris.upelj@dnevnik.si
- Brane Šalamon (novinar Nedeljski dnevnik): brane.salamon@dnevnik.si
- Toni Perič (novinar Nedeljski dnevnik): toni.peric@dnevnik.si
- Tomaž Bukovec (novinar Nedeljski dnevnik): tomaz.bukovec@dnevnik.si
- Bojan Glavič (novinar Nedeljski dnevnik): bojan.glavic@dnevnik.si
- Ciril Brajer (novinar Nedeljski dnevnik): ciril.brajer@dnevnik.si
- Marjana Vončina (novinar Nedeljski dnevnik): marjana.voncina@dnevnik.si
- Meta Černoga (novinar Nedeljski dnevnik): meta.cernoga@dnevnik.si
- Milena Dora (novinar Nedeljski dnevnik): milena.dora@dnevnik.si
- Sonja Šolar (novinar Nedeljski dnevnik): sonja.solar@dnevnik.si
- Matjaž Kranjec (novinar Nedeljski dnevnik): matjaz.kranjec@dnevnik.si

Mladina

- Grega Repovž (odgovorni urednik): desk@mladina.si
- Marja Hrovatin (redaktorica): marja.hrovatin@mladina.si
Novinarji (zaradi nekega razloga imajo vsi enak e-naslov – ivan.ilovar@mladina.si, ne vprašajte me zakaj):
- Borut Mekina
- Deja Crnović
- Jure Aleksič
- Ksenija Hanonina
- Marjan Horvat
- Peter Petrovčič
- Bernard Nežmah
- Darja Kocbek
- Urša Marn
- Vanja Pirc
- Marcel Štefančič
- Staš Zgonik
- Erik Valenčič
- Ivan Ilovar

Pop TV in Kanal A

- Tomaž Perovič (direktor in odgovorni informativnega programa):
Info@pop-tv.si
Info@kanal-a.si
- Barbara Repovž (odgovorna urednica 24ur.com): urednistvo@24ur.com

RTV Slovenija

- TV Dnevnik: TV.Dnevnik@rtvslo.si
- Infokanal: infokanal@rtvslo.si
- RTV Prispevki: RTV.Prispevki@rtvslo.si
- Studio City: Studio.City@rtvslo.si
- Zrcalo Tedna: zrcalo.tedna@rtvslo.si
Multimedijski portal:
- Splošno: mmc@rtvslo.si
- MMC uredniki: MMC-uredniki@rtvslo.si
- MMC zunanja politika: MMC-zunanja@rtvslo.si

Aleš Praprotnik

_________________
SONCE - VODA - ZRAK - SVOBODA

Jugu 468 s svetega Antona pri Kopru,blizu zavetišča za domače živali

K objavi težko berljivega teksta,uvodnega dela dnevnika zapisanega v preiskovalnem zaporu v Zadru poleti leta 2004 me je spodbudila Lea199 z drznim in zaprašenim dnevniškim traktatom svoje babice(čeprav zveni posodobljeno).
Zapisan je bil v stanju hude tesnobe,ki jo okolica na najbolj prefinjene načine vzbujala,spodbujala in izrabljala kot sredstvo nadzora in odvračanja od postopkov,ki so jih vodili zoper njo.Zapis dimenzije,ki so jo z akutno 18 dnevno(do trenutka ko je začel pisati) čustveno zlorabo sistematično vsilili njeni podzavesti,cel čas nastanka teh neverjetnih zapisov je pisec dialoško in sicer deloval skorajda vsakdanje,navkljub priporu in situaciji,ki si jo racionalno misleč človek težko zamisli.Želje po pisanju ni imel,a le ko so ga potisnili v svet pisanja(poprej nikoli ni ničesar zapisal) so mu pustili dihati.Načeloma so se s tem sami branili pred njegovo skrito močjo,lahko so bili sami svoji.Tako bi temu lahko rekli tudi pisanje po nareku,ker čas in način,kakor vsebino je narekovala zunanja in ne notranja sila pisca.Njegov obup nad tem stanjem bil neverjeten in tak je v vsej posledičnosti še danes.Kako se lahko v civiliziranem,sekulariziranem svetu lahko dogaja kaj takega’Vsebina je prav dramatično teatralična,ki je ne bi pripisali vse življenje nadvse racionalni osebi.Iz te pretirano poudarjene in absolutno umerjene in dozirane nadzorovanosti dejanj in misli je moč razbrati,da je avtor bil pod absolutnim nadzorom v prostoru in času in da je imel cel kup simboliziranih¨prišepetovalcev¨.In da nemajhen del zapisanih misli nikoli ni sam mislil,jih je pa zapisal,ker so sodile v zaželjeni kontekst,v skladu z načelom korenčka in palice.V nobeni drugi situaciji ne bi zapisal teksta,ki bi v minimalnem obsegu spominjal na zapisano,saj gre za osebo,ki je znana po sistematičnem racionalizmu.Te in mnoge poprejšnje situacije je s skrbno zlorabnostno sistematiko javnih in tajnih služb,z vso tehniko in tehnologijo tega sveta načrtno povzročila sila,ki naj bi državljana pred tem ščitila.Zveni hecno mar ne?
Saj smo bili v časih war against the terror and war for our values and freedom!In dobro je bolj nevarno od slabega,popolnoma nenadzorljivo!
Ker poleg lisic,tablet in pokalic zmorejo v zaprtem prostoru absolutno,na odprtem pa omejeno nadzirati celo misli osebe se tej sili nikakor ni bilo moč upreti!Zelo nenavadno je končevanje povednih stavkov z klicaji,kot da bi moral nenehno poudarjati visok pomen zapisanega,ker tega nikoli ni počel,ne poprej,ne pozneje,vsaj ne v taki meri.Ker tako je pač bilo.Da ne omenjam da liberalno-ateistična oseba zelo težko nenehno dozira vsiljene religiozne traktate,saj jih nikoli ni mislila ali čutila,niti takrat ne,jih je pa moral vsemu obupu navkljub nenehno dodajati,po navodilih simbolnega jezika okolice,ki je imela vsa platna in vse škarje njegove usode v rokah…In to ji je povzročalo največje notranje muke.
Vse kar je zapisano je potrebno razumeti v tem kontekstu,stopnja nadzora in osebne nemoči je bila tako popolna,da je na noben način ni bilo možno odvrniti.Vse poti in upanja so v informacijski blokadi delovala 100% zaprta.Česa podobnega ni bilo moč odvrniti pred desetletji,kar nam mainstream mediji in pripadajoča nomenklatura v kapljičasti obliki prezentirajo,v času novičarske breziizhodnosti in suhih krav,da lažje obvladujejo množice
(simbolizem Hude luknje pri Laškem).
There is no way out of here bi zapel Bono.Včasih se je pobijalo zares,danes pa na simbolnem in posledičnem nivoju.Religiozni del(tudi takrat sem enako menil,da je religija 100% zabloda in slepilo) teksta je razumeti v tej luči,kakor v luči,da je moja oseba ob popolnosti simbolov,ki jo determinirajo čisto zares znotraj tega simbolnega konteksta trodedina oseba religioznega sveta tega planeta(JK 2+prosvetljeni Buda+MH),četudi ji to nič ne pomeni,niti se s tem kakorkoli identificira.A tako pač je.Simbolistična igrica.Pa sam sem čisto navadna persona(non ali con grata).
Imena realnih oseb so večinoma izpuščena,zamenjana za nedoločno osebo,če ne gre drugače.
Prijetno branje!

Te misli posvečam moji mami,vsem mojim bratom in sestram in vsem ljudem,ki nosijo toploto v srcu!
(lastnoročni podpis na strani dva zvezka A5 formata z napisom XXX the NEXT GENERATION)

ZADAR 24.7.2004

To pisanje je moja zaveza,to pisanje je izpolnitev obljube,moja draga mati,ki sem ti jo dal ob tvoji odprti in toliko prerano zaprti rakvi.Zaobljubil sem se,da ti napišem pesem,pa ves ta čas ni bilo prave besede,ves ta čas sem čakal na ta trenutek!
Na trenutek,ko ti lahko izrazim zahvalo za vse,za vse kar si storila zame,za vse nas,za vse ljudi,za revne,uboge,za bogate,za bolne,za Cigane,za vsekega,ki je potrkal na naša vrata.
Kajti vsak,prav vsak je našel pri nas vedno odprta vrata,vsak je našel dobro besedo,vsak je dobil delček tistega skromnega,kar smo premogli.
In zato smo bili srečni,srečni,ker smo znali deliti,srečni ker smo se imeli radi.
Težav ni manjkalo,a skromnost in krščanska ljubezen,do vsakogar in vseh je bila tvoja in naša maksima.žIn vedi da je takoše danes!Da ata in vsi mi ostali,nadaljujemo pot,ki si nam jo začrtala!
Vem,da veš,da tudi danes vsi še nismo našli skupne poti.Veš,da mi je bi,a storjena krivica,a da v meni ni sledi sovraštva,vem da je njihov križ,ki ga nosijo zelo težak.Rad bi da veš,kako krasen vnuke imaš,kako krasni cvetovi so postali,taki,da jim ni enakih.
Ko si ti odšla,sem vedel da je čas,da poiščem svoj odgovor,da zvem kdo sem,kam grem,kam bo vodila moja pot!
Vedel sem,da ne bom ostal tam,tam v tujini,da sodim domov,da moram najti novo pot,začrtati novo smer.Da to ni moja karma!
Čeprav bi bilo prav lepo in enostavno ostati del tistega privilegiranega sveta,sveta materialnega blagostanja in lahkega,vsaj na videz življenja.
Ne,to ni bila moja pot.Zato sem enostavno odšel.Kar tako,ko se pač odločiš,da je klic po odhodu premočan.
Z asabo sem pustil ogromno težkega dela,dela od jutra do večera,na dežju in soncu,dela do zgornje meje bolečine.Za sabo sem pustil ogromno ljudi,ogromno prijateljstev,ki me bodo vedno spremljala,ki so mi dala eliksir moči iz katerega bom lahko vedno črpal!
Spoznal sem stotine usod,usod ljudi,ki jih je življenje teplo,ki so trpeli od bolezni,trpeli od grozot vojne,od revščine,od bolezni!
Spoznal sem Avstrijce,Slovence,Hrvate,Srbe,Muslimane,Kurde,Turke,črnce,spoznal sem alkoholike,zdravljene kockarje,narkomane,spoznal spoznal sem tudi ogromno ljudi,ki jih je življenje ožarjalo z blagostanjem in srečo!
In z vsakim,prav vsakim,sem našel skupen jezik,v prav vsakem sem začutil bratsko ljubezen.Živeli smo kot bratje!
Ker ljudje smo bratje in sestrev Gospodu,ki nam je vsem eden in edin.Ker vsi hrepenimo po sreči,prav vsak se želi uresničiti,prav vsak nosi kal dobrega v sebi.
Vrnil sem se,iskal sem svojo pot,v poslovnem,duhovnem in vseh drugih smislih.Ogromno bral,razmišljal,odpiral vprašanja,ki jih pri nas ne upa prav vsak odpirati.A vedel sem,da sem jaz tista črna ovca,ki bo čredi pokazala pravo,novo pot,ki bo tako zelo drugačna od poti po kateri smo hodili do sedaj.Jaz sem vedel,da to moja misija!Vedel sem!
Odkar te ni,odkar si odšla ti je pot bila posejana z mnogo trnja,z ogromno bolečine,a vedel,a vem da je to pot,ki mi jo je Gospod,ki je gospodar neba in zemlje,postavlja predme,da me ojaća,da spoznam kam grem in kam bom šel!
In tako je bilo!
Moja največja želja je bila spoznati njo,ki me bo spremljala na tej poti,iskal sem,iskal,od dobrih do odličnih in srečal sem jo,vedel,katera je tista,vedel sem da je to ona,za katero sem bil pripravljen dati vse,prav vse,kar je v meni dobrega,vse kar premorem!Ona,ki je dar božji!žPot je bil atrnova,bilo je veliko težav,na tej poti,a vem,da me ljubi,da hrepeni po meni,vem,vedno sem vedel.
Vem,da bo prišel čas,ko se bom dotaknikl njene kože!Vem!Vem!
Bila je drugačna,tako zelo drugačna,a vem,da je tista,ki mi jo je Gospod namenil!
Nisem nič spraševal,nobena ovira ni bila premočna,kot nekoč ko se nisem upal upati misli ob njej(saj si jo poznala sama),ki mi je poklonila tiste kristalne kozarce,ki mi je podarjala ljubezen,a je nisem bil pripravljen vzeti,ker ni bila naše vere.Bilo je enkrat,bila je duhovnica evangeličanske vere,obsijana z božjo lučjo,polna ljubezni do boga in bližnjega,Pa nisem upal misliti te misli!Bila je celo Meliha,a misel nanjo je bila pretežka,ker žal je še vedno tako,da je vera tista,ki nas tako zelo razdvaja!Ker vera je pesem,vera je upanje,ki mora dajati ljudem možnost,da se doprejo drug proti drugemu,vera mora biti tista vez,ki nas mora združevati!
Vzcvetel sem tiste poletne noči,ko sva zaplesala najin čarobni ples,tam v deželi štorkljastih pogledov in zgodb o dobrih ljudeh.
Še danes,v vsakem trenutku,ko mi je bilo težko me spremlja njen Courage(neznana akviziterka mi je na mojem domu podarila francoski parfum z tem nazivom-Courage opp.),krasno podpisan CD z ¨srečno 2004¨,vse te drobne malenkosti,ki sva si jih izmenjevala.Tisti moj¨zato ne sprašuj komu zvoni,zvoni tebi¨,ko sva se poslavljala na prvem srečanju!
Vem,da ona ve,da ona ve kdo sem(vrinjeno v tekst opp),da čuti,da pozna mojo skrivnost(vrinjeno v tekst opp.),da še ni bil čas,ko bova združena,enkrat za zmeraj!
Za zmeraj,ko bova kronala najino ljubezen,ki je čista,kot sta čisti najini srci!
Iskal sem odgovor,kaj je moja profesija,kaj je moja skrivnost,ki jo moram posredovati.Iskal sem razmišljal,poskušal spoznati,želel sem izvedeti!Spoznal sem,moj Gospod,on ki je nad nami vsemi,mi je dal znak,meni ki sem zase trdil,da sem krščanski socialist(do leta 1993 sem bil član SDSS,skorajda ustanovitveni član opp.)z liberalno-dalajlamsko provenienco,meni je dal znak,pokazal mi je pot,po kateri bom moral kreniti.Dal mi je nedvoumen znak,da jaz nisem tisti,ki bi popisoval,meril grobove(bil sem neizplačani 25% solastnik rač.programa za pogrebno dejavnost, opp),slikal pokojne,da jaz nisem angel smrti.
Dal mi je znak(kdo je dajal komu znake opp),da jaz nisem tisti,ki bi izkoriščal borzne profite,profite izhajajoče iz trpljenja nedolžnih,ki so plačali tako strašno ceno,ceno življenj,bolezni,invalidnosti,razbitih družin,ranjenih duš,otrok,ki bodo ob vsakem šumu pričakovali eksplozijo,a misel na žrtve Srebrenice,Vukovarja(vrinjeno opp zelo zanimivo),Ahmićev,na požgano Lićko Petrovo selo,ki smo ga z Alenko in Boštjanom zagledali ob povratku s Paga pred leti!Ob povratku z dopusta,kjer smo uživali sadove naše svobode,sadove rajske sreče,ko smo prišči naravnost v pekel.Misel mi je poletela proti vsem tistim,s teh krajev,ki sem jih spoznal v časih služenja naši nekdanji skupni domovini,ki je še vedno in vedno bo moja emocionalna domovina.Da nas meje,ki smo jih začrtali razdvajajo,da so nas razdvojile v tujce,nasprotnike,mnogokrat sovražnike.Da moramo narediti vse da jih podremo,da jih zrušimo,da postanemo spet kot brat bratu,kot sestra sestri.
To je bil nedvoumen znak mojega Gospoda,da je prišel čas,čas za dejanje!
V meni je rasla ljubezen,ljubezen do vseh teh ljudi,do vseh bolnih in ranjenih duš,do vseh izgubljenih generacij.Ker ljubezen je čutiti bolečino drugega,ljubezen je pripravljenost vzeti nase vso njegovo bolečino,se žrtvovati zanj, za ljubezen nobena žrtev ni prevelika in pretežka.

Se nadaljuje….

Nadaljevanje bom delno izpustil,ker gre v tem tonu naprej,pravzaprav se stopnjuje do neberljivosti,dodal bom le zaključek tega prvega dela,ki je bil zapisan 24.7.2004,18 dan ujetništva,potem ko sta sem že dobil obiske od doma,ko mi je odvetnik dal spodbudo z omenitvijo šestih let in ko me je bratranec,eden največjih tajkunov tiste države ganjen ob slovesu čisto zares objel,kar me je čustveno skorajda zlomilo,ker gojimo bolj moška čustva.Saj,besedo so si izmislili mediji,da bi satanizirali realnost in prikrili soodvisnosti med družbenimi skupinami,za bogatstvo je pač potrebno nositi breme.Pa ne poskušam braniti ravno ta prvih,nasprotno,je le poskus demistifikacije.Nek dan v avgustu sem v dnevnik zapisal celih 22 strani,kar je bilo skrajno naporno že iz tehničnega vidika in me je močno bolela roka,Danijel Žepina pa mi je radevoljno nabavljal ¨hemijske¨ in posojal ¨papir¨(široki a,po dalmatinsko),ker sam nisem kazal preveč vneme po tem.Če jih ni bilo,si pač bil prost mučnega pisarjenja,ki se je nenehno vrtelo v sorodnem krogu.Zakaj?Čemu domnevno velika želja po izražanju?Tako je moralo biti,ker so sozaporniki in uprava tako želeli.Danes poznam cel kup zakonodaje,takrat pa nisem želel prebrati nič kar je bilo v zvezi z tem!Četudi so me spraševali in mi ponujali te tekste(uradno sem zavrnil celo obisk konzulata in prevod na sodišču),so jih ponujali le formalno.V resnici si pa vedel,da jih ne smeš vzeti,ker so sicer nemudoma sledile sankcije,simbolne grožnje in omejitve.
Kdor bere rokopis bi kmalu opazil v kakšnem čustvenem stanju je pisec,tako obstajajo deli,kjer je pisava prav lepa,skorajda tehnično dovršena,drugod pa razrita,poševna in neurejena,ponekod deli besed celo manjkajo,to je najbolj očitno ob omenjanju religioznih delčkov teksta(največja stopnja zlaganosti ali vsiljenosti),kar je bilo nenehno izsiljevano s strani in je vodilo v hudo stisko.Nenehno spreminjajne čustvenih stanj je bila nuja,da se oseba trajneje razbije,da ji ostanejo nepovratne posledice in da se ji onemogoči poznejši boj za pravične postopke in posledice,ki iz njih izvirajo.To jim je in jim ni uspelo.
No še konec tega uvoda,ki je še težji kot začetek!

Šel sem v vodo,gospod Oče,vladar neba in zemlje mi je pokazal skalo,to je tvoja skala,vedel sem,da bom tu skoval svojo zavezo,zavezo za NOVO TISOČLETJE,zavezo miru,bratstva,sočutja do vsega kar je živega,zavezo gradnje mostov med vsemi,ki so razdvojeni,zavezo ljubezni in čistosti srca.Šel sem v edno 54 korakov v vodo,brez strahu zase,ker sem vedel da je z menoj moj OČE.(pika je napisana zelo debelo in zategnjena navzdol,v neke vrste vejico)Šel sem,se slekel,povezoval svojo obleko v ovoj,hlače in spodnjo srajco,čevlje in nogavice vmes,na vrhu vodo JULIJANO(izvirsko vodo iz Lenarta),ki mi jo je dal gospod na gradbišču((plastenko sem dobil ob bližnjem vikendu od ljudi iz omenjenega kraja,ki ga pogosto obiščem,vodo sem pa dobil dvakrat na bližnjem gradbišču,bilo je namreč zelo vroče,ćez 30C opp),in kruh iz koša za smeti,povezoval to v mojo srajco.Ljudje,dosti ljudi me opazovalo,vedeli so,vedeli so,kaj sem,kdo sem,kam grem!
Povezoval sem in povezoval,ure in ure,grehi,ki sem jih moral sprati in ki so se nabrali na človeški vrsti so brezštevilni in jaz sem povezoval,vedno ko sem izstopil sem našel smet na sebi,ki je greh ljudi,ki sem jih spiral.Bila je pozna noč,Oče mi je dajal signale v temi,povezoval,telo je obupavalo,a duh božji ni popuščal,vztajal sem,v trdni noč se povezal svojo zavezo! Storil sem,kar mi je Oče naložil.Osvetljevala me je božja luč in tvezda(tako je bilo zapisano v zvezku-tvezda opp) se je(tekst je prekinjen,stavek ni dokončan opp)
Izstopil sem iz morja,po kolenih,drgetajoč,bolečine neznosne,a nisem popuščal,dalje in dalje,dalje do vrha,ven iz zaliva,do ceste,kjer sem obležal.Telo se je treslo v krču,treslo,celo noč se je treslo in treslo,sunkovito se je treslo,a duh je bil miren,ker sem vedel,da sem spolnil Njegovo voljo.
Dan prej,ko se govoril besede miru in sprave seje obala sesula in gospod je položil božja znamenja na Zemljo.Ker on je tisti,ki me je poslal,da spolnim njegovo voljo,da pokažem ljudem novo pot,pot spremeb in NOVE ZAVEZE.Ker jaz sem tisti,ker jaz sem njegov sin!
Drugo jutro mi je poslal golube,pokazal mi je da bom odšel,da bom dobil njo,po kateri hrepeni moje srce in da bom ustvaril božjo družino,ki sem si jo vedno tako močno želel,po kateri je noro klicalo moje srce.
Bil sem miren,stanje popolne kontemplacije in katarze.Stanje popolne svetlobe in sreče.

Opisoval sem že,da sem mejo s sosednjo državo začudoma sredi noči 3.7.2004 ob 00.30 na MP Gruškovje-Macelj uspel preiti brez potne listine(za kar obstaja 1% verjetnost uspeha,ko sem na to opozarjal se ni nikomur zdelo čudno),da je avtomobil Fiat Brava 1,4 16V bil elektronsko nadzorovan in moten,kakor sem bil tudi sicer opazovan in nadzorovan.Danes je to tehnično popolnoma enostavno,takisto se dogaja še danes,že šesto leto v tej sobi v kateri pišem ta tekst.V tistem trenutku so mi s strani domnevnega oškodovanca že bili odvzeti ključi avtomobila,denarnica in vsi dokumenti.Tak je pač ta subliminalni svet.Opisani dogodki so se resnično zgodili,dokaj podobno opisu,je pa religiozni pogled bil močno pretiran in posledica mesta pisanja,v zavesti avtorja ga načeloma skorajda ni bilo.Vsega se popolnoma spomnim,vsakega detajla,vključno z češkimi mladeniči,švicarskim carinikom z 100 franki(Ich mag Leute wie du bist),francoskih bonvivanov z starim VW transporterjem,natančno takim kot so ga nekoč imeli naši Francozi(teta z družino),ko so prihajali iz okolice Pariza.In zelo sem bil začuden,ko sem izvedel da eden mojih dobrih prijateljev ima tam vikend,le nekaj sto metrov stran od kraja teh dogodkov.
Torovo na Viru.
Danes bo lep in topel dan.

Ob obali,nasproti MO Koper,46 na kvadrat

Traurig,was ich getan habe!

Ich hab dem Mann,den ich

liebte,Kummer gemacht

 

Es war Wahnsinn,nicht seinen

Willen zu tun,wäre nicht die

Furcht vor dem Himmmelskönig.

 

Kein Unglück war das Los, das

er ersehnte,das Paradies ohne

Bestrafung zu erlangen.

 

Es war eine Kleinigkeit,die

Cuirithir gegen mich aufbrachte

ich war milde zu ihn

 

Ich bin Liadan;ich liebte

Cuirithir;ein wahreres Wort ist

nie gesprochen worden

 

Nur kurze Zeit war ich bei

Cuirithir;meine Gesellschaft

war gut für ihn.

 

Die Musik des Waldes erklang

für Curithir und mich,auch das

Rauschen der wilden See.

 

Ich hätte gedacht,nichts was ich

täte ,könne Curithir gegen

mich einnehmen.

 

Verheimliche es nicht,er war

meines Herzens Liebe,wen immer

ich sonst geliebt haben mag.

 

Eine brüllende Flamme hat dieses

mein Herz zerschmollzen;ohne

ihn kann ich gewiss nicht

leben(10).

 

 

Žalost kaj storila si

ljubljenemu

bolečino naložila.

Norost,voljo njegovo

ne spolniti,

nebeškega kralja

strepeč.

Nesreča,prazno upanje

raj

brez bolečine

doseči.

Malenkost njega

obrnila

proti moji blagosti.

Liadan sem

Cuirithirja sem ljubila

resničnejša resnica

ni izgovorjena.

Čas kratki

naju druži

srečo najino.

Pesem gozda žvenketa

zame in Cuirithirja,

bučanje divjega morja.

Sanjavka,

misleč nič

storjenega

ne more naju

ločiti.

Ne krij,ljubezen

srca mojega

je bil

nihče ne more

ga zamenjati.

Rjoveči plamen

raztopil moje je srce

brez njega

mi živeti ni(10).

 

 

Objavljam Tožbo Liadan,gre za sago iz Irske devetega stoletja.Pesem v svoji navidezni preprostosti veže mnoge konotacije skozi čas in prostor,vsak si lahko naslika svoj pogled nanjo(u),meni je vzbudila morje zakritega in zastrtega.

Pesem je povzeta iz dela Dyllona Mylesa Die Kelten(Kelti), pisana v latinskem izvirniku irskih menihov ter nemškem prevodu in govori o mladem paru,ki jima je bila branjena ljubezen.

Liadan odide v samostan,Curithir sledi klicu srca in pojde zanjo.Predstojnica samostana sveta Cummina jima dovoli stik,ki pa je le posreden,nevizuelen,kolikor razumem le govorni.Pozneje jima dovolijo celo,da spita skupaj,vendar je med njima vedno otrok,da se nebi dogajalo zlo. Premaga ju strast,prelomita asketsko obljubo in Curithirja preženejo v drug samostan in pozneje daleč čez morje,v pregnanstvo.

Pesem je tožba Liadan,tožba časa in prostora.

Razumeti moramo(no ja ,mar res),da gre za zgodnji srednji vek in iz tega izhaja vsa etika zgodbe.Prevod v slovenščino je moj iz nemškega predloga.Rahlo šepav,a upam,da berljiv.Seveda moramo vzeti v obzir,da je skorajda 1200 let časovnega preskoka v preteklost za sodobnika ter še laika povrhu težaven preskok in to se pri prevodu nedvomno pozna,takratni jezik je bil bolj prvinski,mi to danes še komajda zmoremo.Latinskega prevoda nisem objavljal,če kdo želi ga dodam(sam,ga recimo ne razumem preveč).

No prvi prispevek je objavljen,vsem tehničnim nespretnostim navkljub.